Debelost je kronična vnetna bolezen, spada med prehranske motnje.

Cilj zdravljenja je vedno ohranitev zdravja. V svetu je 2,3 milijard debelih ljudi. Pri otrocih v Sloveniji je debelost v porastu za 10-14%. Ljudje se štejejo kot debeli, če njihov indeks telesne mase (ITM – razmerje med maso v kg in kvadratom telesne višine v m) presega 30 kg/m.  Debelost je najpogosteje posledica kombinacije prevelike količine užite hrane, pomanjkanja telesne dejavnosti. Dokazi za teorijo, da nekateri debeli ljudje jedo sicer malo, vendar se redijo zaradi počasne presnove, so omejeni, v povprečju potrebujejo debeli ljudje več energije kot suhi, saj jo potrebujejo za ohranjevanje zvišane telesne mase.

Čezmerna telesna teža je močno povezana tudi z razvojem kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, povečan krvni pritisk in rak, še posebno rak prebavil. Po ugotovitvah evropske raziskave na 23 tisoč ljudeh imajo tisti, ki se redno gibajo, ki imajo ITM pod 30, ki ne kadijo in jedo uravnoteženo prehrano, manjšo verjetnost za razvoj kroničnih bolezni: 93 odstotkov manjšo incidenco sladkorne bolezni, 81odstotkov manjšo incidenco srčne kapi in 36 odstotkov manjšo incidenco raka.

Velik vpliv na razvoj debelosti ima poplava vsak dan novih živilskih izdelkov na trgu, zavajajočega oglaševanja in pomanjkanja časa. Težko se je odločiti, kateri izdelki so primerni za uživanje. Nekateri izdelki se oglašujejo kot zdravi, v resnici pa vsebujejo veliko (skritega) sladkorja, kar na prvi pogled težko opazimo. Med takimi so po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije najpogosteje sadni jogurti (vsebujejo 8,6–14,2 % sladkorja), žita za zajtrk (vsebujejo 14,7–42 % sladkorjev, medtem ko žita za otroke vsebujejo 30–43 % sladkorja) in mlečne rezine (25,8–35,7 % sladkorja).

Tudi pri izdelkih z oznako brez dodanega sladkorja ne pomeni, da v živilu ni sladkorja. V izdelku so lahko naravni sladkorji, sladkor je lahko nadomeščen tudi z maščobo ali aditivi.