Te dni je bilo vreme idelano, da smo lahko odšli v naravo, na svež zrak čeprav brez druženja, si nabrali novih moči in se nastavljali pomladnemu soncu, ob enem pa izkoristili čas tudi za nabiranje regrata.
Najboljše lokacije za nabiranje regrata so lege, ki so oddaljene od mest in vasi. Še bolje je, če jih poznamo, vemo, ali jih gnojijo ali ne, in so v splošnem videti »čiste«.
Na naših tleh raste okoli devet vrst regrata in prav vse sorte so primerne za uživanje. Tudi rastline, ki so podobne regratu, pa sicer niso pravi regrat, so užitne in se zato ni bati zastrupitve.
Regrat vsebuje taraksacin, ki je grenkega okusa. A to ni edina koristna značilnost regrata. Na zdravje človeka najbolj blagodejno vplivajo vitamini A, B, C in D ter še drugi hranilni elementi (holin, inulin, karotenoidi, kalcijeve in kalijeve soli, minerali, mangan, žveplo, natrij, silicijeva kislina).
V vseh delih rastline je lepljiv užiten mlečni sok z zdravilnimi učinki, najbolj uporabna pa je korenina. Iz cvetov lahko pripravimo regratov sirup, v tem času pa najraje svež regrat uporabljamo kot solato. Tak krepi organizem, olajšuje presnovo ter pomaga pri čiščenju krvi.

Kako pa vi najraje pripravljate regrat?

PA DOBER TEK!